Medgeneracijsko branje

 OŠ Šenčur je v šolskem letu 2023/2024 potekalo medgeneracijsko branje. Na štirih srečanjih so svoje poglede delile mlade bralke in učiteljice, ki so prebrale štiri literarna dela:

• Marjana Moškrič: Sanje o belem štrpedu,
• Igor Karlovšek: Preživetje,
• Damijan Šinigoj: Kjer veter spi,
• Janez Menart: Pesmi.

1. Sanje o belem štrpedu avtorice Marjane Moškrič

Datum srečanja: 7. 12. 2023

V duhu literarnega raziskovanja in medgeneracijskega povezovanja smo se učiteljice in učenke osmih in devetih razredov srečale, da bi razpravljale o prebranem mladinskem romanu “Sanje o Belem Štrpedu”, avtorice Marjane Moškrič. Učenke so knjigo z veseljem prebrale, saj obravnava teme odraščanja, prijateljstva, prve ljubezni in kriminala. Posebej jih je pritegnila napeta zgodba in povezanost med prijatelji. Pomembnost pristnega prijateljstva in prve ljubezni v obdobju odraščanja je bila zanje ključna. Izrazili so zgroženost nad nesprejemanjem drugačnosti in pripadnosti določenim skupinam ter željo po nadaljevanju zgodbe zaradi odprtega konca. Učiteljice so bili navdušene nad vsebino in slogom pisanja ter opazile, da je knjiga primerna za medgeneracijsko branje. Poudarile so pomen različnih pogledov mladih in odraslih na svet ter se strinjale, da socialni status še vedno predstavlja izzive v sodobni družbi. Končni premik v družbi, ki ga knjiga nakazuje, jih je navdušil, saj pušča prostor za razmišljanje. Druženje je bilo izjemno prijetno in koristno za medgeneracijsko povezovanje. Delitev mnenj med mladimi in odraslimi je prinesla bogate uvide in krepitev zaupanja med udeleženci.

2. Preživetje Igorja Karlovška

Datum srečanja: 25. 1. 2024

V duhu bralne strasti smo se ponovno zbrali, da bi razpravljali o najnovejšem mladinskem romanu “Preživetje” avtorja Igorja Karlovška. Na srečanju medgeneracijskega branja smo se družile učiteljice, specialna pedagoginja, psihologinja, knjižničarki in učenke osmih in devetih razredov. Nekatere učenke so bile navdušene nad zgodbo, še posebej jima je bil všeč začetek in konec zgodbe. Všeč jim je bila tudi ideja simpatije v zgodbi, vendar so pričakovale bolj natančen opis razvoja te ljubezni. Zgrožene so bile nad očitki očeta, ki je sinu po tako hudi nesreči očital, češ da misli vreči puško v koruzo. Po drugi strani pa so menile, da je mati pred takimi izjavami sina premalo zaščitila. Pohvalile so materino odločitev, ki je razumela sina in njegovo najstniško vznesenost in željo po dokazovanju.. Druga skupina učenk se je zgražala nad izzivom, da sin gre sin  zaradi dokazovanja očetu za 1 mesec v divjino. Niso verjele, da mati spusti sina v gozd brez vsake opreme, samo z nožem in pripomočkom za netenje ognja. Presenetilo jih je, kako fant s tako lahkoto premaguje nevarnosti divjine in se že na začetku hrani s surovim mesom. Učiteljice in strokovne sodelavke so bile navdušene nad vsebino in slogom pisanja. Pogovor se je razvil v diskusijo o različnosti starševstva in njihovem dopolnjevanju, o zahtevah, pričakovanjih in željah staršev, ki največkrat delajo v upanju za otrokovo dobro. Poudarile so pomembnost prepoznavanja hudobije človeštva in pravilnega odziva nanjo. Še eno nepozabno srečanje, kjer se je sproščen pogovor prepletal med obema generacijama. Učenke so bile zelo zainteresirane za mnenja odraslih o določenih situacijah v knjigi, še posebej o ravnanju staršev v odnosu do svojih otrok.

3. Kjer veter spi avtorja Damijana Šinigoja

Datum srečanja: 7. 3. 2024

V sproščenem vzdušju smo se zbrale učiteljice, knjižničarki, psihologinja, specialna pedagoginja in učenke osmih in devetih razredov, članice medgeneracijskega branja, da bi razpravljale o najnovejšem mladinskem romanu, ki je pritegnil našo pozornost  “Kjer veter spi,” avtorja Damijana Šinigoja. Mladim bralkam se je zgodba zdela berljiva, a preveč predvidljiva, predvsem konec. Opisi so se jim zdeli nerealni, še posebej del z razmesarjenim pogrešancem, ki pa je bil v resnici samo star rdeč naslanjač. Nekatere učenke so bile navdušene nad zgodbo, še posebej jima je bil všeč začetek in konec zgodbe. Menile so, da dekle Irena ni pokazala nobenega zanimanja za Blaža, kar pa bi si same želele. Bile so mnenja, da je Irena z objavo fotografij v jami želela pridobiti pozornost na družbenih omrežjih. Nekatere so bile skeptične glede verjetnosti tako močnih zapletov in kako mladostnika tako uspešno rešita vse težave. Konec se jim je zdel dramatičen, ko sta našla izhod iz jame, kar se jim je zdelo skoraj kot v pravljici. Različne interpretacije so se pojavile glede reakcij staršev, nekatere so menile, da bi njihovi starši reagirali povsem drugače. Učiteljice in strokovne sodelavke so knjigo opisale kot zanimivo mladinsko branje, ki učencem razširi obzorje na področju jamarstva. Veliko novih izrazov je razširilo tudi besedni zaklad starejše generacije. Predvsem so se dotaknile odnosa starši – otroci. Njihove reakcije ob izginotju otrok so bile različne, kar je odražalo tudi raznolike poglede staršev v resničnem življenju. Vsako srečanje je bolj sproščeno in povezanost med generacijama je bolj očitna. Opazila sem tudi povečano obiskanost knjižnice s strani udeleženk branja.

4. Pesmi avtorja Janeza Menarta

Datum srečanja: 4. 4. 2024

Na zadnjem bralnem srečanju smo se zbrali, da bi razpravljali o poeziji slavnega slovenskega pesnika Janeza Menarta. Udeleženke so bile učenke iz osmih in devetih razredov ter učiteljice, psihologinja in dve knjižničarki. Knjiga, ki smo jo obravnavali, je bila “Pesmi” avtorja Janeza Menarta. Mlade bralke so imeli priložnost izbrati pesem, ki jih je najbolj nagovorila, in jo predstaviti ostalim udeležencem. S svojimi interpretacijami so delili razloge za svoj izbor ter razložili, kako so razumeli pesem in kakšno sporočilo je imela zanje ali za bralce na splošno. Tudi odrasli udeleženci niso ostali tiho. Učiteljice so si prav tako izbrale pesem in jo analizirale iz svojega zornega kota. Presenetljivo je bilo, da sta dve učiteljici izbrali isto pesem, “Ljubi kruhek” in “Tristan in Izolda”, vendar so bile njihove interpretacije raznolike in globoko poglobljene. Koordinatorica dogodka je delila svoje vtise, opažanja in zadovoljstvo nad raznolikostjo razmišljanj in interpretacij. Predstavila je Janeza Menarta, njegovo življenje in njegovo literarno delo, kar je prispevalo k bogatemu razumevanju pesmi. Posebej je izpostavila presenetljiv zrel pogled mladih bralk na zgodovinska dogajanja, ki se kaže v njihovem izboru temnih pesmi iz obdobja vojne. Kljub temu so se prevladujoče pesmi dotikale tem ljubezni in upanja, ki sta ključni za vsakdanje življenje.

Ksenija Čebašek, knjižnica